Menu [hide]

Grščina

tiskaj
Slovenščina
Predavatelja:
  • lektorica Jelena Isak (Grščina I.)
  • asistent stažist mag. Matej Hriberšek (Grščina II.)

Splošni podatki


Tečaj stare grščine traja 2 leti in je razdeljen na začetni tečaj (Grščina I.) in nadaljevalni tečaj (Grščina II.). Tečaja skupno obsegata 120 ur (60 ur letno); predavanja in vaje potekajo združeno in sicer po programu, ki je velja za študente latinščine (v enakem časovnem, kvantitativnem in kvalitativnem obsegu). Tečaj poteka 2x tedensko po 1 uro.


Izobraževalni smotri


Študentje se okvirno seznanijo z zgodovino in pomenom grškega jezika, poudarek pa je na pridobivanju besednega zaklada in obravnavi slovnice stare grščine, še zlasti oblikoslovja in jezikovnih prvin, ki študentom koristijo pri študiju primerjalnega jezikoslovja. Študentje si pridobijo osnovno praktično znanje grškega jezika in so ob koncu tečaja usposobljeni do te mere, da lahko s pomočjo slovarja berejo lažje grške tekste.


Vsebina predmeta


  • pregled zgodovine in narečij grškega jezika
  • grška pisava; grška izgovarjava
  • glasoslovje grškega jezika
  • oblikoslovje samostalnika, pridevnika, zaimka in glagola
  • funkcije samostalnika; raba in funkcije glagolskih oblik
  • števniki
  • raba predlogov
  • sintaksa prostega stavka
  • sintaksa zloženega stavka
  • odvisniki: oblikovanje in raba
  • raba členic
  • prevajanje stavkov in krajših sklenjenih besedil


Obveznosti študentov


Študijske obveznosti:


Študentje morajo redno obiskovati tečaj in s sprotnim delom aktivno sodelovati pri njem. Obisk predavanj je obvezen in je pogoj za pridobitev frekvence ob koncu semestra; študent lahko opravičeno izostane največ dvakrat na semester. Domače naloge so obvezne. Če meni, da je potrebno, lahko predavatelj razpiše tudi kontrolni pregledni kolokvij (do 3 na semester).

Izpitne obveznosti:


Študentje primerjalnega jezikoslovja opravljajo 2 izpita iz grščine, in sicer:
  • izpit po končanem 1. letniku tečaja - ustno
  • izpit po končanem 2. letniku tečaja - ustno

Opravljena izpita sta pogoj za vpis v III. letnik.

Študentje opravljajo izpit pri habilitiranem predavatelju za grški jezik, izr. prof. dr. Matjažu Babiču. Izpitni roki so objavljeni sproti za celo leto vnaprej na oglasnih deskah Oddelka za klasično filologijo in Oddelka za primerjalno jezikoslovje, objavljeni pa so tudi na spletni strani Oddelka za klasično filologijo (Oddelek za klasično filologijo > Numquid novi (Obvestila) > Izpitni roki). Na Oglasni deski so tudi navodila v zvezi s prijavo k izpitu.


Študijska literatura


Na tečaju Grščina I. in Grščina II. sta v rabi dva učbenika:

  • Erika Mihevc Gabrovec: Grščina. Teksti in vaje za pouk grščine; Ljubljana 1978, 1984, 1991, 1996.

Učbenik zaslužne profesorice dr. Erike Mihevc Gabrovec je posebej prirejen za dvoletni tečaj Grščine I. in II.; nastal je na podlagi njenih dolgoletnih izkušenj pri poučevanju grškega jezika. Od drugih tovrstnih učbenikov se razlikuje po načinu obravnave snovi, saj se študent sočasno seznanja z vsemi ravnemi jezika, od oblikoslovja do sintakse. Snov je razdeljena na 84 lekcij, vsaka lekcija pa je razdeljena na 2 dela: 1. stavke nad zvezdico, ki jih ob koncu vsake ure študentje preberejo skupaj s predavateljem (včasih z dodatno razlago, če čas dopušča); 2. stavke in naloge pod zvezdico, ki vključujejo prevode iz grščine v slovenščino, prevode iz slovenščine v grščino in vaje, ki so namenjeni za domačo nalogo in pripravo za naslednjo uro. Učbenik je posebej dragocen zato, ker izhaja iz originalnih stavkov, povzetih iz grških avtorjev, in originalnih (včasih prirejenih) besedil.

Za pomoč pri učenju in prevajanju je izr. prof. dr. Matjaž Babič napisal slovnico starogrškega jezika (Matjaž Babič: Grška slovnica. Ljubljana 1997), s katero si bo študent pomagal pri učenju paradigem in slovničnih konstrukcij, dopolnil znanje grščine in se seznanil s poglavji, ki na tečaju niso posebej obravnavana.

Učbenik prof. Mihevc-Gabrovčeve ima na koncu tudi grško-slovenski slovarček, ki vključuje besede prvi 50 lekcij učbenike, in slovensko-grški slovarček za pomoč pri prevajanju iz slovenščine v grščino. Od 50. lekcije naprej je potrebno pri delu posegati po edinem grško-slovenskem slovarju, ki ga je l. 1915 napisal prof. Anton Dokler (Dokler, A.: Grško-slovenski slovar. S sodelovanjem dr. A. Breznika in dr. Fr. Jereta, profesorjev knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu sestavil Anton Dokler, profesor c. kr. i. državne gimnazije v Ljubljani. Ljubljana 1915). Slovar je bil večkrat ponatisnjen v zamejstvu, l. 1999 pa je doživel ponatis tudi v domovini (ponatisnila ga je Cankarjeva založba).

Kot dopolnilo pri delu so študentom na voljo še nekateri starejši slovenski učbeniki, in sicer:

  • Tominšek, J.: Grška slovnica. Ljubljana 1908.
  • Tominšek, J.: Grška vadnica. Ljubljana 1908.
  • Bradač, F.-Osana, J.: Grška slovnica. Ljubljana 1919, 1951 (pod naslovom: Grška slovnica: za klasične gimnazije; po tem letu je izšlo še več izdaj)
  • Bradač, F.: Grška vadnica. Ljubljana 1920; l. 1950 in 1968 je vadnica izšla pod naslovom: Grška vadnica za IV. in V. razred klasične gimnazije.

Od tujejezične literature velja omeniti:
  • Dukat, Z.: Gramatika grčkoga jezika. Zagreb 1990.
  • Musić, A.–Majnarić, N.–(Sironić, M.): Gramatika grčkoga jezika. Zagreb 1989.
Senc, St.: Grčko-hrvatski rječnik za škole. Po Benseler-Kaegijevu grčko-njemačkom rječniku priredio Stjepan Senc. U Zagrebu 1910.

Posebnosti


Slušatelj, ki ima grški jezik kot drugi predmet v okviru dvopredmetne študijske skupine in tam opravi vse predpisane obveznosti, je oproščen vseh obveznosti pri tem predmetu v okviru študija primerjalno jezikoslovje.

Predmet je ena od izbir pri predmetu Stari indoevropski jezik.

Spletno stran poganja Tikiwiki Spletno stran poganja PHP Spletno stran poganja Smarty Spletno stran poganja ADOdb Made with CSS Spletno stran poganja RDF
rss Članki
Spletno stran poganja Tikiwiki CMS/Groupware