Menu [hide]

Opis naravne skladnje

tiskaj
Naravna skladnja je deduktivna jezikoslovna teorija (v razvoju), ki določa predpostavke, na podlagi katerih so neke (obliko)skladenjske razmere napovedljive – in tako na opisni ravnini razložene. Osnovna vrsta predpostavk so t. i. lestvice naravnosti in pravila povezovanja med soodnosnimi vrednostmi po dveh lestvic. (Obliko)skladenjske razmere so predstavljene v obliki med sabo primerljivih dvojnic. Naravna skladnja ne vsebuje nikakršne tvorbene sestavine.

Sledijo osnovna načela, s katerimi v okviru naravne skladnje določamo lestvice naravnosti. Na nekatera izmed njih se bomo sklicevali v nadaljevanju:

(a) Načelo ugodnega za govorečega in ugodnega za ogovorjenega. Kar je ugodno za govorečega, je bolj naravno; govoreči je namreč središče sporazumevanja. Z lestvico: >nat (ugodno za govorečega, ugodno za ogovorjenega). Ta pogled na naravnost pozna jezikoslovje že dolgo (Havers 1931: 171), in sicer pod imenoma težnja po gospodarnosti (to izkorišča predvsem govoreči) in težnja po natančnosti (ta godi predvsem ogovorjenemu).

(b) Načelo najmanjšega napora (Havers 1931: 171). Kar se bolj sklada s tem načelom, je govorečemu bolj naravno. Kar je za govorečega kognitivno preprosto, se zlahka tvori, zlahka prikliče iz spomina itd.

(c) Prototipičnost. Kar je bližje prototipu, je bolj naravno ogovorjenemu. Govorečemu je bližje neprototipično.

(č) Stopnja včlenjenosti v zgradbo. Kar je bolje včlenjeno v svojo zgradbo, je govorečemu bolj naravno.

(d) Pogostnost. Kar je v nekem jeziku bolj pogostno kot pojavnica, je govorečemu bolj naravno. Kar je za govorečega kognitivno preprostejše, se več rabi. (Toda obratno ne drži: kar je govorečemu naravno, ni nujno pogostno.)

(e) Majhen nasproti velikemu razredu. Raba (enote iz) majhnega razreda je govorečemu bolj naravna kot raba (enote iz) velikega razreda. Med tvorjenjem sporočila govoreči lažje izbira iz majhnih razredov kot iz velikih.

(f) Govorečemu so naravni vsi poteki, le pri premikih velja: premik enote na levo je govorečemu bolj naraven od premika enote na desno. Premik v levo je bolj naraven od nepremika. Premik v desno je manj naraven od nepremika.

(g) Sprejemljiva nasproti nesprejemljivi rabi. Sprejemljivo je govorečemu bolj naravno od nesprejemljivega. Bistveni razlog za sprejemljivost neke skladenjske zgradbe je prav njena večja naravnost za govorečega v primerjavi s soodnosno nesprejemljivo zgradbo.

(h) Kar je bolj razširjeno po jezikih sveta, je govorečemu bolj naravno (tipološko načelo). Kar je za govorečega kognitivno bolj preprosto, se rabi v več jezikih.

Lestvica naravnosti se v najsplošnejši obliki glasi >nat (A, B), kjer sta A in B "vrednosti" lestvice. A se nanaša na ugodno za govorca, B pa na ugodno za ogovorjenega. Dovoljeni sta dve razširjeni lestvici, in sicer >nat (A + B, B) in >nat (A, A + B); razširjeni lestvici sta veljavni, kadar je veljavna soodnosna osnovna lestvica oblike >nat (A + B).

Lestvice naravnosti se utemeljujejo z gornjimi načeli/merili naravnosti (v nadaljevanju: aksiomi). Navadno zadošča, da se neka lestvica utemelji z enim izmed aksiomov, pri čemer tisti aksiom podpira bodisi vrednost A bodisi vrednost B lestvice; nepodprta vrednost zavzame edino preostalo mesto v lestvici. Seveda se lestvica lahko podpre z več aksiomi. Morebitno nasprotje med aksiomi, s katerimi se podpre neka lestvica, se razreši z uporabo omejitev, ki veljajo za povezovanje aksiomov. Doslej je oblikovanih le malo takih omejitev, ni namreč veliko v tej zvezi merodajnega jezikovnega gradiva.

Lestvice naravnosti so bistveni del t. i. izpeljav, v katerih izraža naravna skladnja svoje napovedi o razmerah v jezikovnem gradivu.

V vsaki izpeljavi igrajo pomembno vlogo pravila povezovanja. Ta pravila uravnavajo povezovanje soodnosnih vrednosti obeh lestvic, ki sta omenjeni v izpeljavi. Povezovanje more biti vzporedno ali križno. Recimo, da sta lestvici >nat (A, B) in >nat (C, Č). Vzporedno povezovanje poveže vrednost A z vrednostjo C in vrednost B z vrednostjo Č. Križno povezovanje pa poveže A s Č in B s C.

Pomembno vprašanje je, kdaj je povezovanje vzporedno in kdaj križno. Vzporedno povezovanje je privzeta (defaultna) nastavitev. Križno povezovanje nastopi, kadar je jezikovno gradivo izpeljave omejeno na neko nenaravno okolje. Slednje je definirano kot vrednost B lestvice >nat (A, B). Če vsebuje lestvica več kot dve vrednosti, so nenaravne vse vrednosti razen najbolj leve.

Razlikovanje naravne skladnje med vzporednim in križnim povezovanjem izhaja iz dela Henninga Andersena v teoriji zaznamovanosti. Andersen prepoznava v obeh vrstah povezovanja nekaj nadjezikovnega, antropološkega. Prim. Andersen 1972: 45, zlasti op. 23.

Literatura



ANDERSEN, HENNING (1972): Diphthongization, in: Language 48, 11–50.

HAVERS, WILHELM (1931): Handbuch der erklärenden Syntax. Heidelberg: Winter.

OREŠNIK, JANEZ (2007a): Natural Syntax: Negation in English, in: Poznań Studies in Contemporary Linguistics 43, 97–111.

OREŠNIK, JANEZ (2007b): Natural syntax: the grammatical person of personal pronouns, in: Sprachtypologie und Universalienforschung 60, 293–313.

OREŠNIK, JANEZ (2007c): Natural syntax: English interrogative dependent clauses, in: Razprave 20 [Razred za filološke in literarne vede SAZU Ljubljana]. Pp. 191–208.

OREŠNIK, JANEZ (2007d): Natural syntax: English dependent clauses, in: Studia Anglica Posnaniensia 43, 219–36.

OREŠNIK, JANEZ (2007e): Natural syntax: English interrogative main clauses, in: Linguistica 47, 35–48.

OREŠNIK, JANEZ (2008a): Natural syntax: English relative clauses, in: Poznań Studies in Contemporary Linguistics 44, 61–101. http://versita.metapress.com/content/120709

OREŠNIK, JANEZ (2008b): Natural syntax: English reported speech, in: Studia Anglica Posnaniensia 44, 217–252.

OREŠNIK, JANEZ (2008c): Standard French liaison and Natural Syntax, in:. Linguistica 48, 33–48. [Demetrio Skubic octogenario I]

Spletno stran poganja Tikiwiki Spletno stran poganja PHP Spletno stran poganja Smarty Spletno stran poganja ADOdb Made with CSS Spletno stran poganja RDF
rss Članki
Spletno stran poganja Tikiwiki CMS/Groupware