Menu [hide]

Podrobna vsebina za TOJ: skladnja

tiskaj
Slovenščina
Program: Splošno jezikoslovje
2. letnik, 60 ur predavanj

Predavanja o teoriji skladnje predpostavljajo, da so študentke in študenti že seznanjeni z osnovnimi domnevami in raziskovalnimi cilji tvorbene slovnice. Snov predavanj se osredinja na tiste lastnosti jezikov, ki so v površinski zgradbi skladenjskih zvez prikrite, vendar omogočajo razvrščati jezike, v katerih se pojavi opazujejo, v jezikovne tipologije, kot jih izdeluje tvorbena slovnica.

Vsebina predavanj


  • Kratek povzetek opredeljevalnih lastnosti tvorbene teorije jezika: ustvarjalni vidik rabe jezika, znanje jezika, tvorbenost, mentalizem, biološki determinizem, modularnost slovnice, domneva o avtonomnosti skladnje; formalizem in funkcionalizem v jezikoslovju.
  • Tvorbena slovnica načel in parametrov: modularna slovnica univerzalnih in parametriziranih načel, jezikovne univerzalije in jezikovna tipologija v načelih in parametrih posamičnih modulov slovnice.
  • Slovar slovnice in opredeljevanje slovarskih enot: leksikalno-pojmovna razčlemba besednega pomena; udeleženska razčlemba predikatnih izrazov; skladenjska vezljivost; pomenska družljivost.
  • Teorija besednih zvez v slovnici načel in parametrov: endocentrizem, hierarhična zgradba besednih zvez, leksikalistična domneva v razvijanju skladenjskih zvez. Hierarhična opredelitev osebka in predmeta v skladenjski zvazi. Leksikalne (glagolska, samostalniška, pridevniška, predložna) in funkcijske (stavčna, vezniška, nikalna) besedne zveze.
  • Teorija udeleženskih vlog in pripis udeleženske vloge argumentnim zvezam v stavku: udeležensko načelo o enoznačnem razmerju med udeleženskimi vlogami in argumenti v skladnji; domneva o enoznačnem pripisu udeleženskih vlog.
  • Teorija sklona. Skladenjski sklon (imenovalnik, tožilnik, rodilnik) kot oblikoskladenjska nepomenljiva oznaka argumentnih (referencialnih) samostalniških zvez; sklonsko sito, skladenjsko razmerje med pripisovalcem in prejemnikom sklona, jezikovna raznolikost z ozirom na pripisovalce sklona, razširjenost leksikalnega sklona in izražanje sklona v glasovni verigi
  • Teorija navezovanja. Univerzalno in posebno v načelih navezovanja samostalniških izrazov. Povratno navezovanje v angleškem in slovenskem jeziku.
  • Neizražene prvine skladenjskih razčlemb: PRO, pro, sled.
  • Teorija nadzora in interpretacija neizraženega osebka angleških in slovenskih nedoločniških zvez.
  • Pravilo Premesti α: skladenjski premik samostalniške zveze v položaj kake druge samostalniške zveze (zamenjava); dviganje iz osebka v osebek in trpniški premik kot primerka delovanja enega samega pravila; posledice prepoznavanja sledi za anaforičen izraz, podrejen načelu (A) navezovalne teorije.
  • K-premik v skladnji in logični obliki; tvorjenje vprašalnih stavkov v angleški in slovenski skladnji; večkratna vprašanja in večkraten premik k-zvez v skladnji; stalna stava k-zvez; skladenjsko, morfološko in fonološko utemeljevanje k-sledi.
  • Omejevanje pravila Premesti α načelom stičnosti, z načelom neizraženih prvin in z načelom t.i. relativizirane minimalnosti.
  • Logična oblika.

Obveznosti študentk in študentov so, da sodelujejo na predavanjih, izpolnjujejo navodila za samostojno branje in opravijo izpit. Izpitni rok je vsak zadnji teden v mesecu.

Spletno stran poganja Tikiwiki Spletno stran poganja PHP Spletno stran poganja Smarty Spletno stran poganja ADOdb Made with CSS Spletno stran poganja RDF
rss Članki
Spletno stran poganja Tikiwiki CMS/Groupware