Menu [hide]

Podrobna vsebina za TOJ: skladnja

tiskaj
Slovenščina
Program: Splošno jezikoslovje
2. letnik, 60 ur predavanj

Predavanja o teoriji skladnje predpostavljajo, da so študentke in študenti že seznanjeni z osnovnimi domnevami in raziskovalnimi cilji tvorbene slovnice. Snov predavanj se osredinja na tiste lastnosti jezikov, ki so v površinski zgradbi skladenjskih zvez prikrite, vendar omogočajo razvrščati jezike, v katerih se pojavi opazujejo, v jezikovne tipologije, kot jih izdeluje tvorbena slovnica.

Vsebina predavanj


  • Kratek povzetek opredeljevalnih lastnosti tvorbene teorije jezika: ustvarjalni vidik rabe jezika, znanje jezika, tvorbenost, mentalizem, biološki determinizem, modularnost slovnice, domneva o avtonomnosti skladnje; formalizem in funkcionalizem v jezikoslovju.
  • Tvorbena slovnica načel in parametrov: modularna slovnica univerzalnih in parametriziranih načel, jezikovne univerzalije in jezikovna tipologija v načelih in parametrih posamičnih modulov slovnice.
  • Slovar slovnice in opredeljevanje slovarskih enot: leksikalno-pojmovna razčlemba besednega pomena; udeleženska razčlemba predikatnih izrazov; skladenjska vezljivost; pomenska družljivost.
  • Teorija besednih zvez v slovnici načel in parametrov: endocentrizem, hierarhična zgradba besednih zvez, leksikalistična domneva v razvijanju skladenjskih zvez. Hierarhična opredelitev osebka in predmeta v skladenjski zvazi. Leksikalne (glagolska, samostalniška, pridevniška, predložna) in funkcijske (stavčna, vezniška, nikalna) besedne zveze.
  • Teorija udeleženskih vlog in pripis udeleženske vloge argumentnim zvezam v stavku: udeležensko načelo o enoznačnem razmerju med udeleženskimi vlogami in argumenti v skladnji; domneva o enoznačnem pripisu udeleženskih vlog.
  • Teorija sklona. Skladenjski sklon (imenovalnik, tožilnik, rodilnik) kot oblikoskladenjska nepomenljiva oznaka argumentnih (referencialnih) samostalniških zvez; sklonsko sito, skladenjsko razmerje med pripisovalcem in prejemnikom sklona, jezikovna raznolikost z ozirom na pripisovalce sklona, razširjenost leksikalnega sklona in izražanje sklona v glasovni verigi
  • Teorija navezovanja. Univerzalno in posebno v načelih navezovanja samostalniških izrazov. Povratno navezovanje v angleškem in slovenskem jeziku.
  • Neizražene prvine skladenjskih razčlemb: PRO, pro, sled.
  • Teorija nadzora in interpretacija neizraženega osebka angleških in slovenskih nedoločniških zvez.
  • Pravilo Premesti α: skladenjski premik samostalniške zveze v položaj kake druge samostalniške zveze (zamenjava); dviganje iz osebka v osebek in trpniški premik kot primerka delovanja enega samega pravila; posledice prepoznavanja sledi za anaforičen izraz, podrejen načelu (A) navezovalne teorije.
  • K-premik v skladnji in logični obliki; tvorjenje vprašalnih stavkov v angleški in slovenski skladnji; večkratna vprašanja in večkraten premik k-zvez v skladnji; stalna stava k-zvez; skladenjsko, morfološko in fonološko utemeljevanje k-sledi.
  • Omejevanje pravila Premesti α načelom stičnosti, z načelom neizraženih prvin in z načelom t.i. relativizirane minimalnosti.
  • Logična oblika.

Obveznosti študentk in študentov so, da sodelujejo na predavanjih, izpolnjujejo navodila za samostojno branje in opravijo izpit. Izpitni rok je vsak zadnji teden v mesecu.

Facebook
Spletno stran poganja Tikiwiki Spletno stran poganja PHP Spletno stran poganja Smarty Spletno stran poganja ADOdb Made with CSS Spletno stran poganja RDF
rss Članki
Spletno stran poganja Tikiwiki CMS/Groupware