Menu [hide]

Zgodovina oddelka

tiskaj Slovenščina
Oddelek je bil ob ustanovitvi univerze 1919 pod imenom Seminar za primerjalno jezikoslovje postavljen po vzoru srednjeevropskih filozofskih fakultet in je zajemal primerjalno slovnico in etimologijo indoevropskih jezikov ter jezikovne stike indoevropskega ozemlja s sosednjim.

Predavanja in vaje iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja so se začeli takoj leta 1919. Ker je za to stroko predvideni učenjak Karel Oštir izkoristil zadnja leta po prvi svetovni vojni še za študij v tujih knjižnicah (1918–22 zlasti na Dunaju), je predavanja začasno prevzel znameniti slavist Fran Ramovš. V začetku 1922 pa je kot docent začel predavati primerjalno jezikoslovje Karel Oštir, ki je 1932 postal redni profesor. Upokojil se je 1959.

Seminar primerjalnega jezikoslovja je bil prvotno v Deželnem dvorcu. 1941 se je preselil v četrto nadstropje NUK-a. 29. jan. 1944 je v stavbo NUK-a treščilo nemško letalo in zgorele so tudi skoraj vse knjige Seminarja za primerjalno jezikoslovje. Seminar je dočakal konec vojne s komaj kakimi 30 knjigami; nekatere izgube se niso dale nikoli nadomestiti. 1961 se je seminar preselil v novo stavbo Filozofske fakultete na Aškerčevi, in tam je še danes.

1951 je prof. dr. Viktor Korošec s Pravne fakultete, mednarodno znani strokovnjak za klinopisne vede, sklenil sporazum s Seminarjem za primerjalno jezikoslovje, da bosta profesorja Oštir in Korošec sodelovala pri skrbi in širjenju zanimanja za primerjalno jezikoslovje na eni in za klinopisne vede na drugi strani. Prof. Korošec je odtlej uvajal slušatelje Seminarja za primerjalno jezikoslovje v asirščino – babilonščino in v hetitščino, kar je že predstavljalo celovit predmet stara orientalistika. Seminar se je preimenoval v Oddelek za indoevropsko primerjalno jezikoslovje in staro orientalistiko. Stara orientalistika je kljub nekaterim ugovorom postala samostojna študijska smer.

1951 je postal asistent oddelka Bojan Čop. Po upokojitvi prof. Oštirja je prevzel predavanja iz indoevropske primerjalne slovnice s poudarkom na modernih usmeritvah kot laringalna teorija, indoevropska dialektologija, indoevropske starožitnosti. Po 1970 je predaval tudi o teoriji, ki predvideva indouralsko sorodstvo. Redni profesor je postal 1972, 1990 se je zaradi bolezni upokojil. 1972 je postal član SAZU. Od 1969–75 je bil asistent Silvin Košak in zlasti razvijal staro orientalistiko. 1972 je nastopila službo na oddelku kot asistentka Varja Cvetko (zdaj Varja Cvetko Orešnik), redna profesorica je postala 1992. 1994 se ji je z enotretjinsko zaposlitvijo pridružil Marko Snoj (od 2004 izredni profesor), 1995 pa Metka Furlan (od 2000 izredna profesorica). Od 1985 do odselitve v tujino 1989 je bila asistenka Tamara Ditrich. Vlasta Pacheiner Klander je od 1989 do 2002 izvajala seminar iz stare indijščine, medtem ko je vaje istega predmeta 1991–95 izvajala Klara Gönc Moačanin s Filozofske fakultete v Zagrebu. Od 1999 deluje na oddelku kot pogodbena sodelavka Simona Klemenčič (zdaj asistentka z doktoratom). Od upokojitve red. prof. dr. Varje Cvetko Orešnik leta 2015 na katedri sedaj redno predava doc. dr. Luka Repanšek.

Od 1985 do odselitve v tujino 1989 je bila asistenka za staro indijščino Tamara Ditrich. Vlasta Pacheiner Klander je od 1989 do 2001 izvajala seminar iz stare indijščine, medtem ko je vaje istega predmeta 1991-95 izvajala Klara Gönc Moačanin s Filozofske fakultete v Zagrebu, za njo nekaj časa asistentka magistra Mateja Lavrič, nato pa mlada raziskovalka Nataša Terbovšek-Coklin. Od leta 2012 je kot asistent na katedri sodeloval Luka Repanšek (sedaj docent), ki je vodil vaje iz stare indijščine.

Po upokojitvi prof. Čopa je stara orientalistika zamrla. Edini habilitirani učitelj za to področje dr. Silvin Košak je 1975 odšel za stalno v tujino (1975 doktoriral, 1986 se je habilitiral za izrednega profesorja, oboje na Filozofski fakulteti v Ljubljani).

1988 je bila namesto "zamrznjene" stare orientalistike uvedena študijska smer splošno jezikoslovje, oddelek pa se je preimenoval v Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje ter orientalistiko, kratko nato pa v Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Učiteljska dela na novi smeri so prevzeli Janez Orešnik, Marija Golden (redna profesorica od 1997), Albina Nećak Lük (redna profesorica od 1998, upokojila se je konec 2008) in (do 1999) doc. Tatjana Srebot Rejec. Namesto Tatjane Srebot Rejec je do 2005 predaval prof. dr. Rastislav Šuštaršič (z Oddelka za anglistiko), zdaj izr. prof. dr. Tatjana Marvin (tudi z Oddelka za anglistiko). Od 1991 je bila asistentka Marina Zorman, od 1999 je bila docentka, od 2008 izredna profesorica za splošno jezikoslovje in docentka za primerjalno jezikoslovje. Mlada moč uporabnega jezikoslovja Nataša Komac je bila na oddelku od 1999–2008.

Oddelek je imel ali ima več lektoratov tujih jezikov. Lektorati so namenjeni vsem slušateljem FF in drugih fakultet ljubljanske univerze.
  • Najprej je pod vodstvom Vladislava Jagodica nastal 1961 lektorat arabščine (s književnostjo). Vladislav Jagodic je občasno vodil tudi tečaje drugih starih in modernih orientalskih jezikov: perzijščine, turščine, staroegipčanskega jezika. Po smrti Vladislava Jagodica 1983 je arabski lektorat 1984 prevzela Miljana Stanković in izvaja intenziven pouk klasične in pogovorne arabščine s književnostjo.
  • 1961–64 je Branko Perko vodil lektorat jezika hindi.
  • 1981 je bil ustanovljen lektorat kitajščine, ki ga je vodil Mitja Saje. Lektorat je prenehal delovati 1996, ko se je študij kitajščine prenesel v novi Oddelek za azijske in afriške študije FF.
  • 1981 je začel delovati lektorat madžarščine, ki ga vodijo lektorji, poslani od madžarske države. Prvi lektor je bil Gyorgy Juhasz, za njim István Lukacs, József Hekli, nato Erzsébet Fejes, nato Ursolya Gállos, od 2003 Agnes Mélpataky in od 2008 Emese Rajšli.
  • Od 1988 do 1994 je deloval lektorat albanščine, ki ga je vodil dr. Rexhep Ismajli, profesor Univerze v Prištini.
  • V študijskem letu 1994/95 smo imeli lektorat litovščine, ki ga je vodila Jelena Konicka z Univerze v Vilniusu.
  • Luka Repanšek, predavatelj na katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, za zunanje slušatelje redno vodi tudi tečaj klasičnega sanskrta.

Od 1995 poučuje jezikovne tehnologije Primož Jakopin (od 2001 kot docent).

Oddelek ima knjižnico, ki so jo sprva vodili kar učitelji oddelka, pozneje pa ji je posebno veliko časa posvetil takratni asistent Silvin Košak. V novejšem času ima oddelek bibliotekarsko moč: 1985–1991 Marina Zorman, od 1991 Ana Mehle Juvančič (tudi tajnica oddelka).

Predstojniki oddelka: 1922–58 Karel Oštir, 1962–84 in 1986–90 Bojan Čop, 1984–86 Varja Cvetko Orešnik, od 1990 do 2004 Janez Orešnik, od 2004 Albina Nećak Lük, od 2008 ponovno Janez Orešnik, od 2010-2015 Varja Cvetko Orešnik, od 2015 Tatjana Marvin.

V zadnjih letih je oddelek pripravil vrsto novih (bolonjskih) programov, izmed katerih so v času pripravljanja te predstavitve že potrjeni univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve in druge stopnje splošnega jezikoslovja ter univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve stopnje primerjalnega jezikoslovja.

Mladi raziskovalki:
  • Cajnko Mojca od 2007
  • Coklin Terbovšek Nataša od 2001

Seznam nekdanjih zaposlenih:
  • Čop Bojan, redni profesor (1951–1990)
  • Ditrich Tamara, asistentka (1985–1989)
  • Fejes Erzsébet, lektorica (1993–1998)
  • Gállos Ursolya, lektorica (1998–2003)
  • Hekli József, lektor (1992–1993)
  • Ismajli Rexhep, lektor (1988–1994)
  • Jagodic Vladislav, lektor (1961–1983)
  • Juhasz Gyorgy, lektor (1981–1988)
  • Konicka Jelena, lektorica (1994–1995)
  • Košak Silvin, dr. (1969–1975)
  • Lukacz István, lektor (1988–1992)
  • Mélpataky Agnes, lektorica (2003–2008)
  • Nećak Lük Albina, redna profesorica (1995–2008)
  • Oštir Karel, redni profesor (1922–1959)
  • Perko Branko, lektor (1961–1964)
  • Ramovš Fran, redni profesor (1919–1922)
  • Saje Mitja, lektor (1981–1996)

Zunanji sodelavci:
  • Klemenčič Simona, asistentka z doktoratom (od 1999)
  • Gönc Moačanin Klara, bibliotekarka (1991–1995)
  • Korošec Viktor, redni profesor (1951–1069)
  • Pacheiner Klander Vlasta, strokovna svetnica (1989–2002)
  • Srebot Rejec Tatjana, docentka (1991–1999)
  • Šuštaršič Rastislav, redni profesor (1999–2005)


Spletno stran poganja Tikiwiki Spletno stran poganja PHP Spletno stran poganja Smarty Spletno stran poganja ADOdb Made with CSS Spletno stran poganja RDF
rss Članki
Spletno stran poganja Tikiwiki CMS/Groupware