Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Knjižnica

Lokacija knjižničnega fonda ter kvadratura knjižnice

40 m2 uporabne površine v prostem pristopu. Knjižnica se nahaja še v omarah pred. 6, v omarah na hodniku pred predavalnico 6 ter v depoju v Novih Jaršah, kjer je svoje mesto našla kompletna Bibliotheca Saravica.

Ureditev knjižnice

Ureditev knjižnice Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje je utemeljena na enem principu: principu jezikovnih skupin. Upošteva tradicijo bibliotekarskega dela na oddelku. V osnovi je razdeljena na indoevropske (pod številko 1) in neindoevropske jezike (od številke 3 naprej). Številka 2 pomeni splošno jezikoslovje, ki je razdeljeno le okvirno in se nadalje razširi v stvarnem katalogu. Ta opredelitev označuje razporeditev v prostem pristopu, v R3B.

Posebne zbirke in obseg knjižnice

Rokopisna zbirka akad. prof. dr. Viktorja Korošca.

Vsa dela prof. dr. Karla Oštirja, akad. prof. dr. Bojana Čopa, akad. prof. dr. Janeza Orešnika.

Arabska zbirka.

Madžarska zbirka.

Osebna knjižnica akad. prof. dr. Bojana Čopa: Osebna knjižnica Bojana Čopa je zgledna knjižnica znamenitega jezikoslovca s področja primerjalnega jezikoslovja, indouralike in nostratike. Vsebuje 1.276 knjižnih enot.

Osebna knjižnica prof. dr. Silvina Košaka: Osebna knjižnica Silvina Košaka vsebuje knjige s področja hetitologije in stare orientalistike od začetkov do danes. Sedaj je postavljena kot posebna zbirka v omarah na hodniku pritličja Filozofske fakultete v Ljubljani. Vsebuje 3.848 enot.

Osebna knjižnica prof. dr. Magnussa Peturssonna, priznanega fonetika in fonologa. Narejena je seznam v programu word. Vsebuje 1839 enot.

Oddelčna knjižnica je septembra 2018 pridobila knjižno donacijo Posarske univerze v Saarbrücknu. Nova, sedaj ljubljanska Bibliotheca Saravica je plod dolgoletnega posvečenega zbirateljskega dela prof. Rüdigerja Schmitta, ki v indoevropeistiki upravičeno velja za najvidnejšega strokovnjaka na področju stare iranistike, zlasti stare perzijščine, indologije in armenologije. S to izjemno in obsežno pridobitvijo se torej indoevropeistična zbirka knjižnice Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje in s tem seveda celotna Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete postavljata ob bok najimenitnejšim vodilnim študijskim in raziskovalnim knjižnicam v Evropi. Knjižnica zaobsega približno 12.000 enot s področja teorije primerjalnega indoevropskega jezikoslovja in etimologije, indologije, iranistike, armenologije, keltistike, germanistike, anatolistike in hetitologije, baltistike, slavistike, toharistike, balkanistike in stare orientalistike.

Knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje vsebuje 26.779 enot gradiva, kar je seštevek treh korpusov:

1.      Matične knjižnice zapisane v inventarni knjigi: 12. 940 enot.

2.      Knjižnice Magnussa Peturssona: 1839 enot.

3.      Bibliothece Saravice: 12.000 enot.

Sekundarna literatura o knjižnici Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje:

Božič, K. in Lobnikar U.: Knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje. V.: Blapis, Ljubljana, 1997

Juvančič Mehle, Ana: Pridobitev knjižnic dveh velikih jezikoslovcev. - V.: Blapis, Ljubljana, 2002

Kunstelj, Miha: Knjižnica Silvina Košaka in njen pomen za slovensko arheologijo : diplomsko delo. - Vrhnika, september 2008

Bilici, Berhîv Şilan: Catalogue of Turkish languages books. - Ljubljana, 2018. - https://www.scribd.com/document/398062509/Catalogue-of-Turkic-Language-Books